MaticKos Photography
10Oct/110

Ulicna fotografija v Sloveniji.. Da ali Ne..

Pred časom sem našo informacijsko pooblaščenko spraševal kakšna je situacija ulične fotografije pri nas. Je dovoljeno fotografiranje naključnih oseb na ulici, na prireditvi, na prostem? Je možno te fotografije uporabljati za lastne namene, na blogih, galerijah, socialnih straneh in profilih?
Tule je njen odgovor:

V dopisu sprašujete, kako je glede fotografiranja naključnih oseb na javnih površinah pri nas. V celem svetu je zelo znana in priljubljena zvrst fotografije »ulična oziroma street« fotografija. V večini držav, ki ste jih obiskali, je jasno določeno, da na javni površini lahko fotografiraš karkoli oziroma kogarkoli, izjema so seveda vojaške ustanove in podobno. Brez vprašanj, brez dovoljenja. Na Youtube-u je moč videti veliko videoposnetkov fotografov iz raznih držav (ZDA, UK, Nemčija), ki so to tudi dokaj provokativno dokazovali. Tudi ob prihodu policije, ki je samo preverila njihovo delovanje, jih niso odstranili oziroma jim prepovedali fotografirati, saj niso kršili nobenega zakona. V zvezi s prej navedenim vas zanima ureditev v Sloveniji, in sicer, ali lahko fotografirate naključno osebo na javni površini, kot je npr. ulica, trg, trgovina, ali lahko fotografirate naključno osebo na javni prireditvi, npr. na odru, pred odrom, med gledalci. Ali lahko te fotografije uporabite za lastne namene, npr. za spletno stran, Facebook, portfolio, razstavo. Dopis zaključujete z vprašanjem, ali je pri nas ulična fotografija sploh dovoljena, ali kar enostavno prepovedana.

V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

V primeru ulične fotografije se po mnenju Pooblaščenca ZVOP-1 ne uporablja. Bistvo ulične fotografije kot posebne zvrsti dokumentarne fotografije je s pomočjo fotografske kamere zabeležiti posameznike na javnih mestih v posebnih okoliščinah, situacijah, interakcijah z živo in neživo naravo oziroma z drugimi posamezniki. Ulična fotografija lahko poleg tega, da nudi estetski užitek, služi tudi kot posebna oblika dokumentiranja npr. socialnih razmer časa, v katerem je bila posneta. Gre za izvrševanje svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS, ki v konkretnem primeru pretehta nad pravico posameznika do varstva njegovih osebnih podatkov. Fotograf mora pa kljub temu paziti, da ne poseže v osebnostne pravice posameznika, ki fotografa lahko toži, če le ta s fotografijo bistveno poseže v njegovo zasebnost.

Kot iz prej navedenega izhaja, se ulična fotografija po svojem namenu bistveno razlikuje od lokacijskih storitev, kot je npr. Googlov Street View. Slednja je namenjena virtualnemu sprehodu čez npr. del mesta, preverjanju, koliko je prostih parkirnih mest, ali je urejen dostop za invalide ipd. Storitev služi skoraj izključno praktičnim namenom. V tem je razlika med ulično fotografijo in npr. lokacijskimi storitvami, ki gradijo na fotografijah.

Ob tem je treba upoštevati, četudi se določba 38. člena Ustave RS oziroma ZVOP-1 v primeru ulične fotografije ne uporabljata, to ne pomeni, da posameznikom, ki se nahajajo na fotografiji, predpisi ne dajejo nobenega varstva njihovih osebnostnih pravic. Nasprotno, pravni red daje upodobljenemu določljivemu posamezniku vrsto zahtevkov, s katerimi lahko varuje svojo osebnostno pravico na lastni podobi. V zvezi z zahtevki, ki temeljijo na 35. členu ZVOP-1, Pooblaščenec pojasnjuje, da sam nima stvarne pristojnosti, pač pa jo imajo sodišča.

Pravna podlaga za dopustne posege v osebnostne pravice je običajno (veljavno) soglasje posameznika, v katerega pravice se posega.

I. Uvod

Najprej je treba pojasniti stvarno pristojnost Pooblaščenca. Ta je pristojen za tisti del posameznikove zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov v zbirkah osebnih podatkov in ga ureja 38. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, v nadaljevanju Ustava RS). Vprašanja, ki se zastavljajo v zvezi s posameznikovo pravico na lastni podobi (torej njegovo upodobitvijo na fotografiji) kot osebnostno pravico, se nanašajo tudi na del širše pravice do zasebnosti iz 35. člena Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Varstvo te pravice lahko posameznik uveljavlja pri pristojnih sodiščih.

Če se prej navedeno pove nekoliko drugače, se ZVOP-1 ne uporablja in Pooblaščenec ni stvarno pristojen, če se ne obdelujejo osebni podatki. Pooblaščenec tudi ni pristojen, če se obdelujejo osebni podatki, vendar ti niso del zbirke osebnih podatkov oziroma niso namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov. Prav tako je uporaba ZVOP-1 izključena, če se osebni podatki obdelujejo izključno za osebno uporabo, družinsko življenje ali za druge domače potrebe.

II. Uporaba ZVOP-1 in ulična fotografija

Zaradi jasnosti je najprej treba opredeliti pojme iz vašega dopisa. Z ulično fotografijo (ang. street photography) Pooblaščenec razume zvrst dokumentarne fotografije, katere bistvo je posameznik(a/e) prikazati v neki posebni situaciji na javnem kraju, kot so ulice, parki, plaže, nakupovalni centri, zborovanjih ipd.. Posameznik lahko dobi občutek, kaj je to ulična fotografija, če si ogleda dela H. Cartier-Bressona, R. Franka, W. Kleina, G. Winogranda, B. Gildna idr..

Pooblaščenec je v svojih mnenjih, objavljenih na spletnih straneh, že obširno obravnaval in odgovarjal na vprašanja, ki nastanejo s fotografijo posameznika in varstvom osebnih podatkov, npr. v mnenju številka 0712-242/2009/2, z dne 11.6.2009 in 0712-258/2010, z dne 25.5.2010. Mnenji lahko z iskalnikom poiščete na naslednji povezavi: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/. V nadaljevanju zato Pooblaščenec zgoščeno obravnava vprašanja zasebnosti in pravice posameznika na njegovi lastni podobi na primeru ulične fotografije.

Uvodno je treba opozoriti na razlikovanje med samim fotografiranjem in objavo fotografije. Sàmo fotografiranje javnega prostora, na katerih se nahajajo tudi določljivi posamezniki, pri čemer fotograf narejenih fotografij npr. ne razširja, pač pa jih ima izključno za osebno uporabo, z vidika ZVOP-1 ni sporno. Še več, v tem primeru se ZVOP-1 sploh ne uporabi, ker ZVOP-1 v 7. členu sam izključuje svojo uporabo. Osebne dejavnosti so, v nasprotju s poklicnimi ali pridobitnimi dejavnostmi tiste, ki se nanašajo na (dobesedno) zasebno uporabo s strani posameznika.

Pri objavljanju uličnih fotografij, če se s tem misli na fotografije podobne tistim, kot so jih posneli prej navedeni avtorji, se po mnenju Pooblaščenca ZVOP-1 načeloma ne uporablja. Bistvo ulične fotografije je po mnenju Pooblaščenca fotografirati posameznike, kot že navedeno, v posebnih okoliščinah, situacijah, interakcijah z živo in neživo naravo oziroma z drugimi posamezniki. Ulična fotografija po mnenju Pooblaščenca lahko med drugim predstavlja izredno pomemben dokument nekega časa. Za šolski primer se lahko vzame monografijo »The Americans«, fotografa Roberta Franka. »Ulični fotograf« torej zasleduje povsem druge cilje, kot pa jih zasledujejo podjetja ali posamezniki z npr. lokacijskimi storitvami (Google Street View in njemu podobne storitve). Pri lokacijskih storitvah posamezniki na prostorskih fotografijah celo motijo samo storitev npr. virtualnega sprehoda po mestu, deželi, stavbi ipd.

Ob vsem se je treba vprašati, ali je bil namen Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov, ZVOP-1, ki je prej navedeno Direktivo prenesel v pravni red Republike Slovenije in 38. člena Ustave RS, v tem, da se morajo fotografije, posnete na ulici s prepoznavnimi oziroma določljivimi posamezniki, predrugačiti tako, da posamezniki na njih ne bodo več prepoznavni oziroma določljivi?

Pooblaščenec meni, da bi bil tak ukrep oziroma zahteva države za vse primere fotografij nesorazmerna.

V primeru ulične fotografije je treba upoštevati najprej določbo 39. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s sprem., v nadaljevanju: Ustava), ki ureja svobodo izražanja. Prvi odstavek prej navedenega člena Ustave določa, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Svoboda izražanja je tako neposreden izraz posameznikove osebnosti v družbi, poleg tega pa konstitutivni temelj svobodne demokratične družbe. Primerjalno ustavno pravo jo zaradi obojega šteje za »eno najplemenitejših človekovih pravic« (Montesquieu) in »temelj ter nepogrešljivi pogoj domala vsake druge oblike svobode (Cardozo)«. K navedenemu je treba še dodati, da je relevantna tudi določba 59. člena Ustave RS, ki zagotavlja svobodo umetniškega ustvarjanja. Ta pravica je posebna izrazna oblika svobode izražanja iz 39. člena Ustave RS.

Načelo sorazmernosti v svojem najsplošnejšem pomenu postavlja meje državni oblasti pri omejevanju oziroma sploh pri posegih v človekove pravice in temeljne svoboščine . To načelo je sestavljeno iz treh med seboj povezanih in delno tudi prekrivajočih se pogojev. Posegi državnih upravnih organov morajo biti primerni, to je smiselni, uporabni in možni, potrebni in proporcionalni, to je sorazmerni v ožjem pomenu besede.

Kot je bilo že navedeno, storitve, kot so Google Street View in podobne, zasledujejo druge cilje, npr. možnost posameznika, da se vnaprej seznani z načrtovanim obiskom nekega kraja, ipd. Gre za sodobne storitve informacijske družbe, ki z umetniškim ustvarjanjem (vsaj npr. pri storitvi Google Street View) nimajo dosti skupnih točk. Kot navedeno, pa nasprotno lahko ulična fotografija poleg čistega estetskega užitka služi kot dokumentacija o npr. socialni sliki časa, v katerem je posneta, če je že treba dati umetniškemu ustvarjanju neko uporabno vrednost, omogoča posamezniku samouresničitev, razširjanje njegovih idej ipd.

Zahteva države, da je treba ulične fotografije, torej tiste, ki so posnete na ulici v neke reportažno dokumentarne namene, pred objavo predrugačiti tako, da posamezniki na njej ne bodo niti določljivi, bi bila po mnenju Pooblaščenca načeloma neprimerna, nepotrebna in neproporcionalna, z eno besedo nesorazmerna. Odgovor na prej zastavljeno vprašanje, ali je namen ZVOP-1 tudi v tem, da je treba predrugačiti ulične fotografije, je tako nikalen.

III. Drugi vidiki zasebnosti in človekovih pravic

Pooblaščenec ob vsem tem izrecno poudarja, če se določba 38. člena Ustave RS oziroma ZVOP-1 v konkretnem primeru ne uporabljata, to ne pomeni, da posameznikom, ki se nahajajo na fotografiji, predpisi ne dajejo nobenega varstva njihovih osebnostnih pravic. Nasprotno, pravni red daje upodobljenemu določljivemu posamezniku vrsto zahtevkov, s katerimi lahko varuje svojo osebnostno pravico na lastni podobi. Še enkrat je treba poudariti, da Pooblaščenec v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na 35. členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča.

Pravna podlaga za dopustne posege v osebnostne pravice je običajno (veljavno) soglasje posameznika, v katerega pravice se posega. Povedano drugače, osebna privolitev posameznika običajno umakne protipravnost posegov v osebnostno pravico. Vendar pa pravni red ne zahteva vedno soglasja upodobljenega posameznika, za skladnost posega v pravico. Teorija  navaja posamezne primere, ko je dovoljeno brez privolitve javno razstavljati ali prikazovati npr. fotografije osebnosti iz sodobnega življenja, ki zanimajo javnost, fotografije, na katerih je prikazan kakšen kraj ali prizor, obenem pa tudi posamezne osebnosti, fotografije, ki prikazujejo zbore, sprevode in podobne dogodke, pri katerih so bile posamezne osebe navzoče. Tudi v teh primerih je treba upoštevati posameznikovo pravico do svobode izražanja, ki je v konkretnem primeru omejena s pravico do zasebnosti.

V prej obravnavanih primerih lahko pravna teorija samo opredeli načelne usmeritve, pred sodiščem pa se v primeru vložitve zahtevka, obravnavajo povsem konkretne okoliščine posameznega primera.

Posameznik, ki meni, da se z obravnavanim fotografiranjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – UPB1) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko od povzročitelja skladno z določbami 179. in 181. člena OZ zahteva tudi odškodnino. Iz zapisanega je tudi razvidno, da je treba odgovor na vprašanje, kje je meja med 35. in 39. členom Ustave, iskati v vsakem primeru posebej. Kot smo že navedli, v nekaterih primerih lahko neupravičeno likovno slikanje pomeni tudi storitev kaznivega dejanja iz 138. člena KZ-1.

S spoštovanjem,

Informacijski pooblaščenec;
Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav,
pooblaščenka

 

 

MySpaceFacebookTwitterBlogger PostWordPressDeliciousNetlogTypePad PostTumblrRedditDiggLiveJournalStumbleUponBox.netLinkedInPushaS/B
8Oct/112

SpiderOak – boljsi, naprednejsi, VARNEJSI Dropbox..

Verjetno vsi poznamo Dropbox, program za shranjevanje podatkov v "oblaku"?
Program si naložimo na naš računalnik, kjer kreira posebno mapo. Mapa se na disku obnaša enako kot vse druge mape, z razliko, da je njena vsebina shranjena v oblaku (na spletu). Ta vsebina je potem dostopna vsem ostalim napravam, na kateri uporabljamo Dropbox, pa naj bo to drugi računalnik, prenosnik, tablica ali mobilni telefon.. istočasno pa do vsebine lahko dostopamo tudi preko brskalnika. Nič več prenašanja na CD, DVD ali USB ključih, vse kar želimo je v oblaku - online. Za dostop do naše vsebine potrebujemo uporabniško ime in geslo, podatki pa so zakodirani s pomočjo AES-256 bitnega algoritma. Super, bi lahko rekli, a se je zataknilo..

Že dolgo časa se je govorilo, da Dropbox ni tako varen, kot proizvajalec trdi. Veliko uglednih kriptologov je na to opozarjalo že dolgo, zdaj pa je padla še veliko večja "bomba".. Ameriški FTC (Federal Trade Commission) je vzel Dropbox pod drobnogled, zaradi lažnega oglaševanje glede kriptiranja in varnosti podatkov.
Kot se je izkazalo, Dropbox dejansko uporablja AES za prenos podatkov na njihove strežnike, vendar SAMO do njihovih strežnikov! Tam pa se podatki kodirajo po internem ključu, ki je enak za vse shranjene podatke, od vseh uporabnikov!

Čeprav Dropbox vse obtožbe vztrajno zanika, pa je potihoma in brez obvestil spremenil pogoje uporabe na svoji spletni strani.
13. aprila 2011 smo tako lahko videli prvo spremembo.  Zapis:

All files stored on Dropbox servers are encrypted (AES256) and are inaccessible without your account password.

se je spremenil v:

All files stored on Dropbox servers are encrypted (AES 256).

Zanimivo, vendar to ni vse. Spremenil se je še en pomemben del njihove obljube o varnosti. Zapis:

Dropbox employees aren’t able to access user files, and when troubleshooting an account, they only have access to file metadata (filenames, file sizes, etc. not the file contents).

se je spremenil v:

Dropbox employees are prohibited from viewing the content of files you store in your Dropboxaccount, and are only permitted to view file metadata (e.g., file names and locations).

ter dodali še:

Like most online services, we have a small number of employees who must be able to access user data for the reasons stated in our privacy policy (e.g., when legally required to do so). But that’s the rare exception, not the rule. We have strict policy and technical access controls that prohibit employee access except in these rare circumstances. In addition, we employ a number of physical and electronic security measures to protect user information from unauthorized access.

Res super.. Kar naenkrat dostop do naših "zakodiranih" podatkov ni omejen samo uporabnikom s pravilnim geslom, tudi zaposlenim pri Dropboxu je samo PREPOVEDANO pregledovanje vsebin uporabnikov, ni pa nemogoče. Istočasno pa še odkrito priznavajo, da določeni zaposleni imajo omogočen dostop do naših podatkov.
Da zaradi uporabe istega ključa za lokalno kodiranje na vdor v njihov sistem niti ne pomislimo. Vsi podatki vseh uporabnikov bi bili tako prosto dostopni.

Jon Callas, dolgoletni vodja razvoja pri PGP Corporation (eni vodilnih hiš na področju kriptologije) in trenutni vodja na področju varnosti pri Applu, je v svojem tweetu zapisal:

“I deleted my Dropbox account. It turns out that they lied and don’t actually encrypt your files and will hand them over to anyone who asks.”

Dragi uporabniki Dropboxa, nekaj za razmislek..
Verjetno nihče od nas ne shranjuje državnih skrivnosti v oblaku, so pa naši osebni podatki, spomini in arhivi verjetno za nas še veliko bolj pomembni.

 

Sam sem svoj Dropbox pobrisal že pred časom in preklopil na podobno, a po mojem mnenju veliko boljšo storitev - SPIDEROAK.

SpiderOak deluje po enakem principu kot Dropbox, le da zagotavljajo veliko večjo varnost in kodiranje podatkov z individualnimi ključi. Poleg tega SO ni omejen na samo eno mapo kot je bil Dropbox, določimo mu lahko neomejeno map, ki jih bo program shranil na oblak in/ali sinhroniziral z ostalimi napravami. Nekaj kar Dropbox ni znal.

SO lahko tako določimo posamezne mape samo za shranjevanje, določene mape pa sinhroniziramo z drugo napravo. Pri sinhronizaciji lahko tudi določimo katera naprava se sinhronizira s katero. Tako lahko npr eno mapo sinhroniziramo z našim notesnikom, neko drugo pa samo z našim mobilnim telefonom. Veliko bolj razvito in priročno kot Dropbox, kjer smo morali vse datoteke prenesti v Dropbox mapo in so bile te mape sinhronizirane na vseh naših napravah. Zakaj bi sinhroniziral par 100MB delovnih .psd datotek na mojega mobilca, če to dejansko potrebujem samo na svojem prenosniku??
SpiderOak nam omogoča ravno to, prilagoditev po meri posameznika.

SpiderOak je brezplačen, ob prijavi dobimo 2GB prostora, če uporabite tole povezavo dobite še dodaten brezplačen GB.
V koliko potrebujete več prostora je tega možno dokupiti po ceni $10/mesečno (oz. $100/letno) za 100GB. Tako je SpiderOak zelo zanimiva opcija tudi za shranjevanje večjih količin podatkov na spletnem oblaku.

Brezplačna registracija na SpiderOak z brezplačnimi 3GB prostora >>
Free SpiderOak registration with free 3GB of space >>

Za vse, ki vseeno raje uporabljate Dropbox, pa tale povezava za brezplačni prostor >>
For all who still prefer to use Dropbox, here a link for free space >>

 

6Oct/110

RIP Steve Jobs..

End of a true visionary.. You made a dent in the universe Steve and the universe will always remember you..

When you first start off trying to solve a problem, the first solutions you come up with are very complex, and most people stop there. But if you keep going, and live with the problem and peel more layers of the onion off, you can often times arrive at some very elegant and simple solutions.

-- Steve Jobs, 2006

RIP Steve..

4Oct/112

Nikon 1 – J1 & V1 test..

Po tednu preživetim z Nikon 1 družinico, še vedno ne najdem pravega odgovora na moje začetno vprašanje: Nikon 1 - žepni slr ali (pre)dragi kompakt?
Na uporabnost Nikon 1 aparatov sem gledal primarno s stališča dveh uporabnikov: uličnega fotografa (street photography) ter slr uporabnika z željo po čem lažjem a s podobno kvaliteto. Žal J1 in V1 ne bi popolnoma zadovoljila ne prvega ne drugega uporabnika. Pa pojdimo lepo od začetka..

Oba aparata J1 in V1 sta zapakirana v lično kovinsko ohišje z mat premazom, ki ne shranjuje prstnih odtisov. Kvaliteta izdelave je kot se šika in oba aparata bi prenesla dnevno premetavanje v torbi ali žepu. Sama postavitev gumbov je enostavna za uporabo, mogoče bi si želel malo manj gumbov, predvsem pa bolj trdih oz kompaktnih. Pri držanju aparata z eno roko zelo hitro ponesreči pritisneš še na kak dodaten gumb (največkrat EV) in spremeniš kakšno nastavitev. Tudi sprožilca bi bila lahko bolj izrazita, sploh za uličnega fotografa, saj praktično ne omogočata polovični pritisk. Treba se je potruditi in uporabiti center sprožilca. Pri hitrem enoročnem fotkanju je to kar moteče.

Tako V1 kot J1 imata ločen gumb za video, ki (dokler se na to ne navadiš) povzroča kar nekaj slabe volje. Glavni sprožilec v filmskem načinu aparata tako ne bo deloval oziroma bo naredil le fotografijo, ne bo začel snemati. Za snemanje moramo uporabili drugi sprožilec. Ko smo ravno pri filmih; oba aparata ponujata full HD 60i in 30p ter 720 60p način. Kvaliteta posnetkov je ob dobri svetlobi odlična, tudi pri slabši svetlobi več kot dobra. Aparata omogočata popolno kontrolo snemanja od nastavitve zaslonke, zaklopa in svetlobne občutljivosti. Med snemanjem imamo na voljo tudi zajem fotografij, ki pa bodo v 16 :9 formatu. Za snemanje videa resnično potrebujemo najhitrejše kartice, testna class 4 (15mb/s) ni bila dovolj in je omogočala manj kot 2 min snemanja. FullHD 60i npr. snema pri 24Mbps. Oba aparata omogočata tudi high speed snemanje z 400fps oz kar 1200fps. Žal je ločljivost pri takih posnetkih zelo majhna (640x240 pri 400fps, 320x120 pri 1200fps; oba sta omejena na 5 sekundno snemanje), tako neke velike uporabne vrednosti tu ni, je pa vseeno zanimivo za pogledat.

Nikon 1 V1 - 1200fps test clip from Matic Kos on Vimeo.

Oba V1 in J1 imata 10 milijonski CMOS senzor z kar 2.7 crop faktorjem. Če Nikon primarno cilja na družinske uporabnike je zanimiva (da ne rečem čudna) izbira 10Mpikslov. Žal še danes velika večina družinskih fotografov ocenjuje aparate po številu pikslov. Popolnoma napačno, vendar žal resnično. 10Mpikslov je tako bolj mala številka, ki zna odvrniti marsikaterega takega kupca. Mimogrede: 10Mpikslov je več kot dovolj za vsakega domačega fotografa!
Zaradi 2.7 crop senzorja trenutno najširši 10mm objektiv postane kar 27mm, majhna globinska ostrina pa je skoraj nedosegljiva z izjemo closeup posnetkov oz uporabo večjih gorišnic. Bolj zanimivo bo videti aparata na kakšnem tele objektivu kjer npr 300mm postane kar 810mm.

Nikon V1, 10mm 2.8, f2.8 - f11

Nikon V1, 10-30mm @ 10mm, f3.5 - f11

Nikon V1, 10-30mm @30mm, f5.6 - f11

V1 za razliko od J1 ponuja tudi elektronsko iskalo, ki svoje delo dobro opravi saj je slika živa in brez zakasnitve. LCD zaslona sta pri obeh aparatih kvalitetna in dokaj dobro vidna tudi pri sončni svetlobi. Zelo bi si želel nagibni LCD, mogoče pri naslednji različici Nikon 1 serije. Največja zamera pa gre senzorju za iskalo pri V1 aparatu! Ker ima V1 elektronsko iskalo je seveda potreben preklop oz aktivacija le tega. To se rešuje s senzorjem, ki je vgrajen poleg iskala, ki avtomatično aktivira iskalo, ko zazna oko v svoji bližini. Vse lepo in prav, samo senzor se aktivira ob vsaki motnji v svojem vidnem polju! Vsak prehod z roko, premik vratnega traku, premik kosa oblačila, karkoli bo aktiviralo senzor, ki bo tako izklopil LCD in vklopil iskalo. Pozabite na senčenje LCDja z roko, senzor ga bo takoj izklopil. Če boste pri dvoročnem fotografiranju preblizu senzorja, bo ta ponovno izklopil LCD. Še ena funkcija, ki je zelo moteča. Zelo enostavno pomotoma ugasneš LCD in tako izgubiš 1-2 sekundi, da se ta ponovno aktivira. Wakeup čas tako ni neopazen, moteč je pa tudi image preview, ki pokaže vsak narejeni posnetek. Čeprav se ga s pritiskom na gumb da ugasniti, pa ponovno izgubimo sekundo ali dve. Še ena nastavitev, ki bi si jo želel v menijih.

Podobno kot navoj, je tudi hot-shue na V1 popolnoma nov, kar pomeni, da obstoječe bliskavice in dodatki na Nikon1 ne bodo delovali. Nikon 1 serija ima svojo lastno bliskavico, ki pa žal ni nek tehnološki dosežek, podobno velja za vgrajeno bliskavico pri J1 aparatu. Najosnovnejšo delo bosta opravili, fotografiranje skupine oziroma z razdalje pa bo že prezahtevno opravilo.
Priročen dodatek za V1 je GPS modul, ki omogoča geo-tagging, žal pa potrebuje kar nekaj energije za svoje delo in tako še dodatno skrajša avtonomijo baterije. Bateriji pri obeh aparatih bosta za umirjenega fotografa zadovoljili vikend potrebe, za bolj aktivne strelce pa bo potreben nakup dodatne. Pri V1 različici je stanje baterije po približno 200 fotkah in petih 3-4min full HD videih 33%. V1 sporoča stanje baterije tudi preko menija v procentih, J1 te opcije nima in ima samo indikator na zaslonu v stilu mobilnih telefonov, kar je bolj nezanesljivo.

Kot rečeno ima Nikon 1 popolnoma nov navoj, ampak brez skrbi, Nikon je poskrbel tudi za adapter tako bodo kmalu uporabne vse Nikon leče. Žal v času mojega testa ta še ni bil na voljo, tako o tem kdaj drugič. Pri testu sem imel na voljo tri objektive iz Nikon 1 serije: 10mm 2.8, 10-30mm 3.5-5.6 VR in 30-110mm 3.8-5.6 VR. Kar se tiče VR funkcije, roko na srce, je ta praktično neopazna. Posnetki so bili večkrat streseni čeprav čisto na meji pravila "zaklop/gorišnica". Izredno moteči je tudi zaklep zoom leč, ki je pri Nikon 1 konkreten gumb na levi strani leče, ki zahteva držanje aparata z eno roko in odklep leče z drugo. Hitri, naključni, street posnetki so tako največkrat zamujeni, če imamo na voljo le eno roko in leča ni vnaprej odklenjena. Lečam manjka tudi obroč za ročno ostrenje, le to se izvede preko gumba na ohišju. Sicer deluje, vendar zelo počasi v primerjavi z pravim ročnim načinom. Avtomatično ostrenje je načeloma hitro, sploh pri več točkovnem ostrenju. Vse tri leče so majhne, tudi 30-110 lepo sede v roko, tako ne dodajo pretirane teže kompletu.
Odlična sta sprožilca, ki je pri J1 elektronski, pri V1 pa imamo možnost izbire med mehanskim oziroma elektronskim. Elektronski je praktično neslišen, mehanski pa ravno dovolj glasen, da ga še slišimo na ulici.

Nikon 1 serija je prinesla tudi nekatere novosti, ena izmed njih je funkcija Smart photo selector, ki že ob polovičnem pritisku na sprožilec začne zajemati fotke in jih osvežuje vse dokler ne pritisnemo sprožilec do konca. Aparat tako zajame 20 fotk, nato pa samodejno izbere pet najboljših posnetkov glede na ostrino, izraze in kompozicijo. Funkcija se mi zdi odlična, saj se večkrat zgodi, da aparat ne ujame (oziroma smo prepozni mi) tistega delčka sekunde, kot bi si mi želeli. Vseeno pa me moti avtomatika glede izbora "petih najboljših fotk". Kaj pa aparat ve kakšen kader sem želel, kakšen izraz sem lovil ali kakšno defocus fotko sem iskal? Tako lahko željeni posnetek enostavno izbriše, če ne ustreza njegovim programiranim kriterijem. Želel bi si možnost deaktivacije tega brisanja. Mogoče v kakšni prihodnji nadgradnji programske opreme..
Novost je tudi Motion snapshot, ki poleg slike zajame 1-sekundni video, ki ga predvaja skupaj z zajeto sliko.

Sama kvaliteta fotografij Nikon 1 aparatov je drugače zelo dobra. Barve so lepe in nasičene, tonski prehodi gladki, CA povsod dobro kontroliran, šum dokaj dobro nadzorovan. Šum, dragi začetniki, je direktno povezan z velikostjo senzorja in številom pikslov. Več kot je pikslov in manjši kot je senzor, slabši je šum. Tako je Nikonova odločitev za “samo” 10Mpikslov odlična! Nekaj za razmislek, ko naslednjič v trgovini kupujete aparat s "čim več pikslov"..

Nikon1-noise

primerjava ISO 100 - H1 (100% crop spodnjih slik)

Nikon1-iso100 Nikon1-iso200 Nikon1-iso400 Nikon1-iso800 Nikon1-iso1600

 Nikon1-iso3200 Nikon1-iso-h1

(original JPG fine, brez dodatne obdelave, 3-6MB)

Za uličnega fotografa V1 in J1 nikakor nista primerna. Tudi obstoječi slr uporabniki večinoma ne bodo najbolj zadovoljni. Po tednu dni uporabe lahko mirno rečem, da sta aparata narejena za novega občasnega/družinskega fotografa. Za fotografa, ki ima čas za fotografiranje in bo brez večje naglosti nastavil vse potrebno. Za fotografa, ki slr sistema še nima, vendar si želi malo več kot mu to ponuja kompaktni aparat, katerega mogoče že ima. Dobra video podpora in funkcije kot so Face trigger, Motion snapshot, ter Smart photo selector to tudi potrjujejo.
Vseeno pa ostaja vprašanje ali bo družinski fotograf res posegel po Nikon 1 sistemu, ki ima leče in dodatke v stilu slr razreda, ali bo raje kupil naprednejši kompakt z več avtomatike oziroma bo posegel kar po pravem slr razredu, ki mu omogoča (naj)več kar se prilagodljivosti (in kvalitete) tiče? Po eni strani so velikost in funkcije Nikon 1 sistema bližje kompaktom, po drugi je sistem s svojimi lečami, dodatki in cenami bolj podoben slr razredu, vendar s kompromisi na obeh straneh.

Osebno mislim, da je največja "napaka" Nikon 1 sistema velikost senzorja. Za naprednejše uporabnike, ki že imajo slr sistem in si želijo podobno kvaliteto vendar v manjšem in lažjem ohišju bo tale senzor kar (pre)velik kompromis; za nove domače uporabnike pa premajhen razlog za nakup v primerjavi s kompakti oziroma predrag v primerjavi s pravimi slr aparati.
Če za hec v isti aparat postavimo 1.5x senzor vidim čisto drugačno zgodbo. Obstoječi slr uporabniki dobijo kvaliteto, ki so jo navajeni v kompaktnem in lahkem ohišju (seveda bi bilo ohišje v primeru večjega senzorja malenkost večje, vendar ne veliko, kot lahko vidimo pri konkurenci), domači uporabniki dobijo slr kvaliteto z določeno avtomatiko kompakta, vseeno pa še vedno ostaja razlog za prestop v slr razred z večjo in kvalitetnejšo izbiro leč ter dodatkov.

Nobenega dvoma sicer ni, da bo/je Nikon zagnal svojo marketing mašinerijo in se bo tudi Nikon 1 sistem prodajal. Vseeno pa mislim, da bi se lahko še veliko, veliko bolje..

 

(original JPG fine, brez obdelave, 3-6MB)

Nikon1 Nikon1 Niko1 Nikon1 Nikon1

Nikon1 Nikon1 Nikon1 Nikon1 Nikon1

Nikon1 Nikon1 Nikon1 Nikon1   Nikon1

Tagged as: , , , , 2 Comments
21Sep/110

Nikon ONE – J1, V1

Update 26.09.2011 // Got the family for a test drive, will make a full post about it in a few days..

 

Nikon je danes predstavil svojo novo serijo brezzrcalnih aparatov, ki jo je poimenoval ONE.
Predstavil je dve ohišji: V1 in J1.

V1

Nikon CX format, 13.2x8.8mm CMOS senzor (2.7x)
10.1 milijonov pikslov
12 bitni NEF + jpg formati zapisa
SD spominska kartica
elektronsko iskalo TFT LCD, približno 100% pokritost
mehanski (1/4000 - 30s) in elektronski sprožilec (1/16000 - 30s)
sinhronizacija bliskavice 1/250 in 1/60 (elektronski sprožilec)
hitrost posnetkov 10, 30, 60 na sekundo
ISO 100 - 3200 + H1
video: 1920x1080 / 60i, 1920x1080 30p, 1280x720 60p,.. (mov format, H.265/mpeg-4))
čas snemanja: 1080/60i - 20min, 1080/30p - 20min, 720/60p - 29min
LCD: 7.5cm, 921.000 točk
Mere: približno 113x76x43.5mm
Teža: približno 383g (z baterijo in kartico)

J1

Nikon CX format, 13.2x8.8mm CMOS senzor (2.7x)
10.1 milijonov pikslov
12 bitni NEF + jpg formati zapisa
SD spominska kartica
elektronski sprožilec (1/16000 - 30s)
sinhronizacija bliskavice  1/60
hitrost posnetkov 10, 30, 60 na sekundo
ISO 100 - 3200 + H1
video: 1920x1080 / 60i, 1920x1080 30p, 1280x720 60p,.. (mov format, H.265/mpeg-4))
čas snemanja: 1080/60i - 20min, 1080/30p - 20min, 720/60p - 29min
LCD: 7.5cm, 460.000 točk
Mere: približno 106x61x29.8mm
Teža: približno 277g (z baterijo in kartico)

Aparata se ponašata z nekaterimi novimi lastnostmi kot funkcija fotografiranja v gibanju (Motion snapshot), kjer aparat poleg fotografije zajame še 1s video, ki ju na koncu združi v "živo sliko".
Zanimiv je tudi Smart photo selector, ki še pred končnim pritiskom na sprožilec začne zajemati slike. Zajame jih  20, nato pa samodejno izbere pet najboljših posnetkov glede na ostrino, izraze in kompozicijo.
Vsekakor je treba izpostaviti tudi Expeed 3 procesor, ki lahko obdela 600 milijonov točk na sekundo. To aparatu omogoča, da lahko zajame tudi do 60 fotografij v sekundi, pri polni ločljivosti.

Predstavljenih je bilo tudi nekaj objektivov, med drugimi tudi "palačinka", ki pa zaradi 2.7 krop faktorja ni tako široka kot se zdi na prvi pogled. Bodo pa opazovalci divjadi in drugih bitij toliko bolj navdušeni nad tele zmogljivostmi.

Izgleda zanimivo, čeprav mi izbira senzorja (velikost) ni pretirano všeč...  :/
Več pa po testu aparata..

UPDATE: Par fotk aparatov z press konference in fotki press materiala (kjer je bilo očitno potrebno malce pokompenzirat glede na velikost aparata).

Tagged as: , , , , No Comments

Z vstopom na strani pod domeno "matickos.com" se strinjate z uporabo poškotkov / By entering sites under "matickos.com" domain, you agree to the use of cookies. Vec info / More info

Vse spletne strani pod domeno "matickos.com" uporabljajo piškotke, ki omogocajo boljše in lazje delovanje strani. Nekateri piškotki so za delovanje strani nujni, drugi sluzijo izboljšanju uporabniške izkušnje in statistike obiska. Za nadzor nad piškotki lahko prilagodite svoje nastavitve brskalnika. Ce nadaljujete z deskanjem po spletnih straneh pod domeno matickos.com ali ce kliknete na gumb "Potrdi", se z uporabo poškotkov strinjate.

Uporabljeni piškotki na strani:

FACEBOOK // Uporabljen za spremljanje obiska in objav na socialno omrezje.

GOOGLE // Piškotek za spremljanje gibanja uporabniki po naši strani in kreiranje statistike.

UVC // Piškotek za izdelavo statistike obiska.

PHPSESSID // Piškotek za optimizacijo delovanja spletne strani.

The cookie settings on websites under the domain "matickos.com" are set to "allow cookies" to give you the best browsing experience possible. Some cookies are needed for normal functioning of the page, some are used to enhance user experience and provide statistics. You can adjust your cookies prefferences in your browser.. If you continue to browse websites under the domain "matickos.com" without changing your cookie settings or if you click the "Accept" button below, then you are consenting to this.

Cookies used on this site:

FACEBOOK // Used to track visitors. Features for sharing via Facebook. Does not set a cookie by itself, but if one is present it will read it.

GOOGLE // Used to track visitors. Collect information about how visitors use our site. We use the information to compile reports and to help us improve the site. The cookies collect information in an anonymous form, including the number of visitors to the site, where visitors have come to the site from and the pages they visited.

UVC // Used to collect information about how visitors use out site.

PHPSESSID // Required cookie to improve our site

Zapri / Close